Zojkino stanovanje

Predstava traja 1 uro 50 minut in ima en odmor.
Predstava je v ruskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

Premiera: MHAT, maj 2018

Režiser docent Aleksej V. Kurganov
Dramaturginja D. V. Losjakova
Glasbeni vodja G. L. Auerbach
Mentorja letnika Elena Shanina in Aleksej V. Kurganov

Zasedba
Zoja Denisovna Pelc Marianna Kochurova
Pavel Fedorovič Oboljaninov Yegor Kuchkarov
Aleksander Tarasovič Ametistov Alexander Shepelenko
Manjuška Marina Chirikova
Anisim Zotikovič Aleluja Andrei Batsuev
Gazolin, Človek z brado Maxim Gigenin
Kerubim Mikhail Karakasiyan
Ala Vadimovna Diana Egorova
Boris Semenovič Gus Stepan Akmanov
Lizanka Ksenia Guseva
Mind Inessa Sukhanova
Gospa Ivanova Ekaterina Kozhemyakina
Tovariš Pestrukin Arina Sergeeva
Tolstjak Kristina Fedorova
Vanečka Julija Makarova

Bulgakov je komedijo Zoikina kvartira napisal leta 1925 po naročilu gledališča Vakhtangov, kjer je bila leta 1926 uprizorjena z velikim uspehom – množice ljudi so drle na to "razgradnjo sovjetske realnosti", ki je bila po nalogu ljudskega komisariata za vzgojo leta 1928 umaknjena z repertoarja.
Zgodba je umeščena v sovjetsko Moskvo dvajsetih letih prejšnjega stoletja. V obdobju nove ekonomske politike (NEP) želi 35-letna "bivša" aristokratka Zoja Pelc na hitro obogateti in pobegniti iz države. Žene jo ljubezen do "bivšega" grofa Obljaninova, zasvojenca in sanjača, očarljivega in umetnosti naklonjenega zapeljivca, ki z opisovanjem svoje "bivšosti" aludira na neuspele sovjetske znanstvene poskuse zagotavljanja večnega življenja.
Po revoluciji je Zoji od nekdanjega premoženja uspelo ohraniti le veliko stanovanje. Domisli se poslovne ideje: pod krinko krojaške delavnice ustanovi bordel za komunistične pomembneže. Srečanja med bogatimi in vplivnimi možmi ter mladimi "modeli" so prikazana v dekadentni atmosferi bizarnih nesporazumov. Stanovanje je prispodoba človeških sanj in pričakovanj, ujetih v vrtincu neobčutljive zgodovine, Zoja pa predstavnica nepregledne množice žrtev diktatorskih režimov, ki spreminjajo državljane v lastne brezizhodne karikature. Na koncu se čez oder elegantno sprehodi žirafa iz istoimenske pesmi tragično ubitega ruskega pesnika Nikolaja Stepanoviča Gumiljeva kot prispodoba oddaljene in nedosegljive lepote daleč stran od nasilne realnosti.

Pogovor po predstavi: o predstavi, o procesu, o šoli

Ruski inštitut gledaliških umetnosti (GITIS, bivši RATI) je najstarejša in največja gledališka šola v Rusiji, ustanovljena leta 1878. Letno jo obiskuje več kot 1.500 študentov in specializantov iz Rusije in tujine, ki se v okviru vseh ravni univerzitetnega študija izobražujejo na številnih področjih uprizoritvenih umetnosti: igra in režija v dramskem gledališču, igra in režija v glasbenem gledališču, baletna režija, koreografija, režija varietejskih predstav in spektaklov, gledališka zgodovina, kritika in publicistika, produkcija in vodenje (gledališče, televizija in zabava), varietejska igra, cirkuška režija in scenografija.

Gostovanje podpira Ruski center znanosti in kulture v Ljubljani.