Zapiski blazneža

Predstava traja 1 uro in nima odmora.
Predstava je v angleškem in španskem jeziku s slovenskimi nadnapisi.

Premiera: 10. junij 2015, Bitola, Makedonija

Skladatelj, scenograf in režiser Marjan Nećak
Oblikovalec videa Marin Lukanović
Izvajalec Ozren Grabarić

Sodelavci
Dr. sc. Izabela Filov, psihiatrinja
Olivera Makarievska, umetnostna zgodovinarka
Elena Kitanovska Ristoska, prevajalka
Julijana Lukić, lektorica za angleški jezik
Martina Perkušić, oblikovalka in avtorica risb
Ges, Ilija Jankulovski, izvajalec scenografije in rekvizitov

Gogoljeva pripoved Zapiski blazneža (1835) je eden najzgodnejših in najpodrobnejših prikazov shizofrenije, veliko preden je bolezen našla svoje ime in prostor v medicinski znanosti. Zgodba bolezni ne analizira s pomočjo medicine, temveč se posveča družbi, v kateri se posameznik trudi poiskati smisel obstoja, položaj in identiteto. Skozi medicinsko verjetne in pesniško opojne opise bolezni Aksentija Ivanoviča Popriščina Gogolj lucidno spregovori o bolezni družbe in nas opomni na pogost in običajen konflikt s stvarnostjo, kot ga poznamo vsi. Katera stvarnost je stvarna? Ona, o kateri beremo v medijih, tista, ki jo vidimo v neposredni okolici, ali ta v nas? V vse bolj odkritem spopadu med vzhodom in zahodom, levim in desnim, verskim in ateističnim razumevanjem sveta se vsakdo bori za svojo normalnost, in ‒ kako paradoksalno ‒ je videti bolj in bolj nor. Na koncu ni povsem jasno, kdo je zbolel: Popriščin ali ves svet.
Ta komorni multimedijski spektakel v eni uri skozi skoraj psihedelično glasbo, refleksiven avtorski video in briljantno igro raziskuje izkrivljeno percepcijo sveta nižjega uradnika, ki ga družba marginalizira in označi za nezaželenega. Njegov klic po naklonjenosti in človeški bližini ostane neuslišan, saj družba ne premore sočutja, priznanja in zaupanja. V tem se izraža potreba po sprejetosti kot bistveno načelo mentalnega zdravja. V nasprotnem primeru je tudi sodobni človek zgolj zrcalo družbe … z bizarno popačenim odsevom.

Moving Music Theatre (MMT) ustvarja avtorsko glasbo za gledališče, sodobno opero, ples in glasbeno-dramske eksperimentalne performanse. Deluje tudi kot laboratorij, v katerem številni igralci, pevci, režiserji, plesalci, glasbeniki in vizualni umetniki preizkušajo svoje ideje in razvijajo nove izraze skozi perspektivo glasbenega gledališča. MMT sodeluje tudi z multimedijo, s filmsko in z likovno umetnostjo, ob tem izvaja izobraževanja za mlade. Srečevanje z raznolikostjo je edini način nenehnega potovanja, saj se le z učenjem o drugih naučimo česa tudi o sebi, je prepričan umetniški vodja MMT Marjan Nećak.