Črna mati zemla

Predstava traja 2 uri in 40 minut.
Predstava je v hrvaškem jeziku (medžimursko narečje) s slovenskimi nadnapisi.

Režiserka Dora Ruždjak Podolski
Avtor dramatizacije in dramaturg Tomislav Zajec
Scenograf Stefano Katunar
Kostumografka Doris Kristić
Sodelavka za odrski gib Petra Hrašćanec
Skladatelj Stanko Kovačić
Oblikovalec svetlobe Aleksandar Čavlek
Asistentka režije Lea Anastazija Fleger
Asistentka kostumografije Marta Žegura
Lektorica Ines Carović
Korepetitor Milorad Stranić
Oblikovalec mask Slavko Vidović
Avtor risb Tit Medvešek
Inspicientka Milica Kostanić
Dramski pedagoginji Tina Orlandini, Arijana Prekazi

Igralci
Matija Adrian Pezdirc
Franjo Dado Ćosić
Mama Doris Šarić Kukuljica
Babica Urša Raukar
Dr. Miholjek Lazanin, Hešto Pjer Meničanin
Dr. Perković, Pujto Milica Manojlović
Iva Nataša Dorčić
Dina Mia Biondić
Teta, Lidija, Terezija Kunčec Dora Polić Vitez
Učiteljica, Dejanova mama Suzana Nikolić
Milica, Suzana Barbara Prpić
Silvija, Franjeva mama Nadežda Perišić Radović
Duhovnik, Zvonko Demokracija Damir Šaban          
Mladen Horvat Danijel Ljuboja
Franjev oče, Dejanov oče, Svak (Šogor), Stankec, Imbro Perčić Zoran Čubrilo
Dejan, Zdravko Tenodi Jasmin Telalović
Krunek, Mario Brezovec Mateo Videk
Glasbenik Stanko Kovačić
Mali Matija Nikola Ljutić / Leon Bujanović

Predstava Črna mati zemla je dramatizacija istoimenske "medžimurske sage" pisatelja Kristiana Novaka. Govori o krivdi in odpuščanju, o smrtih in legendah, o nezavednem in strahovih, o potlačenih travmatičnih dogodkih in poskusih življenja z njimi v krajih, kjer ljudje veliko preklinjajo in pošiljajo tegobe "v črno mater zemlo". Medžimurje s kajkavščino zaživi na odru, mitologija se prepleta z resničnostjo, preteklost s sedanjostjo, v ospredje pa stopajo osebe s krepko gravitacijo:
Samoprevara in eskapizem zmanjšujeta bolečino, a peljeta v izolacijo.
Izolacija je rodovitna podlaga za demone v podobi prijateljev.
Občutek (četudi neupravičene) krivde za smrt drugih postaja viden in privlači sovraštvo kolektiva.
Kolektiv grobo ravna s tistim, ki krivdo občuti, ne s tistim, ki jo zanika.
Narativ kolektiva si na vse kriplje prizadeva ostati samoafirmativen, golta vse uporabno in izpljune ostalo.

Sidro uprizoritve po besedah avtorja dramatizacije in dramaturga leži v Matijevih besedah iz romana:
"Preveč čuda sega je okoli mene i bojim se ka bum se zgubijo v našoj hiži ali v našemo vrto jer su stvari i namještaj i drejva i životinje več nej takše kakše su predi bile. Ve mi saka stvar oče neka reči. Stalno samo povejdajo, vmes. Negda nemrem tau več poslušati, ponorjo bom." (Kristian Novak, Črna mati zemla, Algoritam, Zagreb, Mostar, 2014, str. 81.)
Predstava o dečku, izgubi, strašni skrivnosti in skupnosti, ki se ji zamajejo temelji, o prijateljstvu, ljubezni in izdaji, kako je vsak od nas kdaj na tisti strani, ki obrne hrbet. Je izpoved in opravičilo tistim, ki niso bili slišani. Vabi in mami: "Hodi bliže. Bomo ti pokazali kak je črna."

Ustanovljen leta 1948 kot Pionirsko gledališče se je ZKM razvil v ugledno sodobno gledališče, ki sledi najnovejšim evropskim trendom v uprizoritvenih umetnostih. Mednarodno prepoznavno je po kompleksni programski zasnovi in izkušenem, prilagodljivem umetniškem ansamblu. Ključen pomen na hrvaškem gledališkem zemljevidu ima zaradi čvrstega jedra mladih profesionalcev, gledališko ozaveščenega občinstva, odprtosti za neinstitucionalne projekte, naklonjenosti raziskovanju in žanrski raznorodnosti, transdisciplinarnosti, čvrste mednarodne mreže, visoke dostopnosti in trajnega družbeno-umetniškega dialoga kot detektorja potreb okolja. Poleg poglobljenih premislekov o raznorodni produkciji za zahtevno občinstvo ZKM veliko pozornosti namenja predstavam za mlade.