Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih

Simpozij v organizaciji Društva gledaliških kritikov in teatrologov Slovenije

Gledališče je čarna umetnost, ki se opazovalcem kaže v svoji mnogoteri podobi. A njena bogata notranja zapletenost in njena neizbežna zunanja prepletenost s svetom nista prisotni le v pogledu gledalca, ampak se na poseben način manifestirata tudi znotraj gledališke strukture. Čeprav jasne razmejitve med zunanjim in notranjim svetom gledališča na prostoru četrte gledališke stene že davno ni več, si pogosto vseeno preveč preprosto, in s tem tudi napačno, predstavljamo, da je edinole gledalec popotnik iz realnosti v svet gledališke imaginacije. Pot je namreč odprta in podprta tudi v nasprotni smeri. Gledališče namreč ni samo sebi namen. Čeprav je naloga umetniškega vodje v prvi vrsti skrb za vsebinsko načrtovanje programa gledališča, spretno izbiranje med različnimi oblikami gledališke produkcije in nenazadnje izoblikovanje koherentne umetniške vizije v gledališču, njegovo delovanje ne more biti omejeno zgolj na specifični interni prostor gledališča. Umetniški vodja vedno deluje v določenem družbenem, ekonomskem, kulturnem in političnem prostoru in je zato od njega v mnogočem odvisen, hkrati pa je njegovo delovanje v gledališkem svetu tudi odraz tega, kar se dogaja zunaj njegovih meja.

Simpozij z naslovom Politike umetniškega vodenja v slovenskih gledališčih prinaša vrsto razprav o načinih delovanja, strategijah in taktikah umetniškega vodje v trenutnem za kulturo in umetnost turbolentnem in negotovem času. Institucija umetniškega vodja je na udaru; od tega, da je znotraj gledališča potisnjena domala v zaodrje, ko se mora vsakodnevno prilagajati ekonomski logiki kulturnega menedžmenta in potrošniški kulturi poznega kapitalizma, do tega, da je obsojena na delovanje v odsotnosti kakršnekoli skrbno premišljene kulturne strategije političnega esteblišmenta. Ali je mogoče, da vloga umetniškega vodenja počasi in nezadržno drsi proti izgubi lastne identitete in pogubi? Morda. Toda čeprav je trenuten zgodovinski prostor morda izpraznjen, ne more biti hkrati tudi prazen. Kakor tudi ne morejo biti prazne nove oblike delovanj, strategij in taktik umetniškega vodenja gledališč, če želi institucija umetniškega vodje preživeti v napetosti med estetskim, ekonomskim in političnim.

Vodja simpozija je dr. Tomaž Krpič.

PROGRAM

10.00-10.15 Kratek uvodni nagovor Aleša Novaka in Vilme Štritof
10.15-11.15 Referati I

• Tomaž Krpič
• Igor Ružić

11.15-11.30 Odmor
11.30-12.30 Referati II

• Jasmina Založnik
• Rok Vevar

12.30-14.00 Kosilo
14.00-16.00 Okrogla miza (radijski prenos v živo do 15.00)

Gostje: Igor Samobor, Katarina Klančnik Kocutar, Jure Novak, Tina Kosi, Aleš Novak
Okroglo mizo bo vodila Petra Tanko.